»Lepo priznanje za dolgoletno delo«

Z Alfijem Nipičem odštevamo do viktorjev.

Kljub temu, da pod Alpami podelimo precejšnje število nagrad, imajo viktorji med njimi prav posebno mesto. Najžlahtnejši so seveda tisti za življenjsko delo. Alfi Nipič se je nagrade razveselil leta 2013.

Zame je bil viktor veliko presenečenje, saj do zadnjega nisem vedel, za kaj gre. Na prireditev so me namreč povabili pod pretvezo, da naj bi tam zapel eno pesem,« se spominja priljubljeni glasbenik. »Viktorja mi je nato izročil Tone Partljič, jaz pa sem ga naslednje leto izročil igralki Mileni Zupančič,« pravi.
Med številnimi nagradami in plaketami v njegovi bogati zbirki ima viktor za življenjsko delo prav posebno mesto. »Za tega viktorja pravijo, da je med vsemi najbolj žlahten, in mislim, da je res. Nihče sicer ne dela za nagrade, jih je pa vselej lepo dobiti in viktor je bil lepo priznanje za dolgoletno delo. Spravljenega imam skupaj z drugimi nagradami, ki mi veliko pomenijo, med zlatimi ploščami, priznanjem mesta Maribor in odlikovanjem predsednika republike,« nam je zaupal.
Pa se vitalnemu in še vedno sila aktivnemu gospodu Nipiču, ki še vedno veliko in rad nastopa, morda ne zdi, da je priznanje za svojo ustvarjalnost dobil celo kakšno desetletje prehitro? »Dobro se mi zdi, da sem ga dobil, dokler sem še živ,« se nasmeji. »Podeljevanje nagrad po smrti se mi je vedno zdelo kot nekakšno opravičilo, nekateri, ki bi si jih res zaslužili, pa jih niso dobili nikoli, kot je bilo z Avsenikom in s Prešernovo nagrado,« je še pristavil pevec uspešnice Silvestrski poljub.