Ko pride polnoč

Že 45 let se poljubljamo in pokamo z zamaški ob eni najbolj priljubljenih slovenskih skladb, Silvestrskem poljubu.

Ob polnoči na nacionalni TV Silvestrski poljub, po nekaterih anketah ena najbolj priljubljenih in najlepših slovenskih popevk, spremlja silvestrovanja generacij in obenem še vedno navdihuje mlade pevce, ki jo poskušajo malce pomladiti, posodobiti. A ve se, da ko pride polnoč in gorijo le še sveče, je prostor samo za Alfija.

Leto, ki je vzelo Velkaverha
Glasba Jožeta Privška in besedilo Dušana Velkaverha sta v Nipičevi izvedbi zaživela 8. decembra 1971 ob pol enajstih dopoldne, na snemanju silvestrske oddaje v studiu 14 Radia Ljubljana. Za glasbeno spremljavo so uporabili Plesni orkester RTV Ljubljana, danes znan kot Big Band RTV Slovenija. Pesem je nastala tako, da jo je prvič na playback izvedel orkester, nato se je Alfi ob spremljavi naučil besedila. Le eno uro po prvem poskusu igranja orkestra je po drugem prepevanju Alfi s Privškom dokončno posnel pesem. S skladbo, ki so jo 31. decembra zavrteli natanko ob polnoči, so hoteli na nacionalni televiziji nekoliko popestriti in tematsko obarvati sicer že vnaprej posnet silvestrski program.
Prav dva tisoč šestnajstega, ko Silvestrski poljub odzvanja že petinštirideseto leto, se je Dušan Velkaverh poslovil. V 72. letu je 1. februarja odšel genialni, legendarni besedilopisec in založnik z nenavadno življenjsko zgodbo, ki se je začela v gvajanskem Georgetownu. Sin kapitana dolge plovbe, ki je za seboj pustil toliko vsega. Tudi nepozabne pesmi, kot so Dan neskončnih sanj, Ljubljanske ulice, Nad mestom se dani in Maja z biseri. In kdo ve, kako toplo je danes ob polnoči v prsih tisti nesojeni, ki ji je Velkaverh posvetil besedilo najbolj znane slovenske novoletne skladbe.
Skoraj nepojmljivo se zdaj, ko je zadeva šla že v legendo, zdi, da so Alfija sprva ob skladbi spremljali mlačni občutki. »Včasih razmišljam, ali bo to, kar posnamem, ostalo pri ljudeh. Pogosto se trudiš, pa na koncu učinek ni takšen, kot bi si želel. A nekatere stvari se zgodijo kar same od sebe. Ko sem posnel Silvestrski poljub, sem si mislil, da je to pač ena taka sicer prijetna, a počasna melodija. Glede na to, da smo delali za novoletno oddajo, sem pričakoval kaj bolj veselega,« se danes spominja priljubljeni in še zmeraj zelo aktivni pevec. »Tehnične zmožnosti so bile takrat zelo drugačne od današnjih, ampak ko danes poslušam posnetek, zveni neverjetno sodobno. Imel sem izredno srečo, da je bil takrat z mano šef glasbene produkcije Mario Rijavec, ki se mu je posrečilo, da so razmerja med inštrumenti in vokalom takšna, da je zvok še danes kvaliteten,« doda.

Spomin na lepe trenutke
Čeprav je ta pesem izrazito vezana na določen čas v letu, Alfi rad prisluhne poslušalcem, ki jo na njegovih nastopih želijo poslušati tudi zunaj novoletnega časa. »Proslavimo novoletni dan« v besedilu pač zamenja s »Proslavimo ta lep večer« in pesem je smiselno zazveni tudi sredi maja, če je treba. Z njim so Silvestrski poljub na njegovih številnih gostovanjih v tujini prepevali tudi tam živeči Slovenci. »Kaj je skrivnost uspeha te skladbe, boste morali vprašati tiste, ki jim je všeč. Sam menim, da je njen čar tudi v tem, da so ljudje ob njej doživljali lepe trenutke v prijetni družbi. Vsakega na kaj spominja,« razmišlja Alfi, še posebno ponosen, da je lahko sodeloval z izjemno nadarjenim skladateljem Jožetom Privškom, za katerega pravi, da je bil enkraten človek, ki je pogosto hodil v Maribor, kjer je sodeloval tudi s Totim Big Bandom. Priredbe Silvestrskega poljuba so se skozi leta kar vrstile pa tudi Alfi ga je rad tu in tam zapel v dvoje. Odpeli so ga Elda Viler pa Lea Sirk in Aleks Volasko, Klemen Slakonja, Helena Blagne in številni drugi. Ena najopaznejših priredb je uspela Evi Boto in Žanu Serčiču, ki sta lani po številu radijskih predvajanj celo presegla original. A za samo eno leto. Še danes je priljubljena bolj živahna priredba skladbe, ki so jo sredi devetdesetih zakuhali znani slovenski glasbeniki, združeni pod imenom Božični zborček. Tako kot so mladim, plešočim približali Belo snežinko.

V Kanado kdaj drugič

Vseh teh poskusov Alfi noče komentirati. »Publika je tista, ki reče ‘to je to’ ali ‘to ni to’. Publika vzame ali ne vzame,« pravi pevec, ki ga je ob petih desetletjih izjemne glasbene kariere odlikoval predsednik republike Borut Pahor, za svoj izjemni prispevek k slovenski glasbi pa je prejel tudi viktorja za življenjsko delo. Leta, ki se poslavlja, si ne bo zapomnil samo po prijetnih rečeh, temveč tudi po kardiološkem operacijskem posegu, po katerem je k sreči uspešno in hitro okreval, a mu jo je zdravje zagodlo ravno toliko, da je v vodo padla njegova težko pričakovana turneja po ZDA in Kanadi, kamor so ga povabili tam živeči Slovenci, ki njegovemu ustvarjanju zvesto sledijo. A Alfi se bo k njim zagotovo še vrnil. Morda prihodnje leto, ki bo zanj posebno, če ne že kar praznično, saj bo že 55., kar se profesionalno ukvarja z glasbo. Ne nazadnje pa je pevec letos namignil tudi, da se nam o njegovi zanimivi življenjski in glasbeni poti obeta celo knjiga.