Kdo podeljuje strokovne viktorje?

Člani Akademije Viktor

V osmih kategorijah viktorske nagrajence izberejo člani Akademije Viktor.  Medijske strokovnjake, ki soustvarjajo slovenski medijski prostor, a hkrati niso neposredno vpeti v delo katere od naših televizijskih hiš, smo prosili, da ocenijo televizijske projekte v preteklem letu v naslednjih kategorijah: voditelj zabavne TV-oddaje, zabavna TV-oddaja, voditelj informativne TV-oddaje, informativna TV-oddaja, igrana TV-oddaja, otroška ali mladinska TV-oddaja, dokumentarni film in obetavna medijska osebnost.

Vital Verlič
Ustanovnega partnerja Future odlikujeta izjemni smisel za ljudi ter še vedno vroča ljubezen do oglaševanja. Slednje dokazuje tudi dejstvo, da se njegova poklicna pot, vse od časa študija arhitekture pa do danes, vrti okrog oglaševalske agencije Futura, ki jo je skupaj s še dvema partnerjema ustanovil leta 1989. V zadnjem desetletju je kot kreativni direktor skupaj s svojimi sodelavci prejel več kot petsto nagrad na festivalih od New Yorka, Londona, Epice, Creste, Pinacla, Portoroža in Ljubljane. Danes večino svojega časa in dela nameni svetovanju slovenskim gospodarstvenikom na področju snovanja, razvoja in upravljanja z blagovnimi znamkami.

Matej Špehar
V svoji nekdanji radijski karieri, se je Matej Špehar sprehodil od radijskega voditelja, urednika, programskega direktorja in tudi dobitnika viktorja za radijsko osebnost. Za tem pa je postal eden prvih Slovencev, ki so zajahali val fenomena družabnih omrežij in osvojil ter se specializiral za komuniciranje preko sodobnih spletnih platform. To je danes njegovo delovno okolje in orodje hkrati, o katerem tako izobražuje kot tudi svetuje podjetjem in javnim osebnostim. Ustanovil je svojo digitalno agencijo, njegova razmišljanja, dognanja in nasvete o družabnih omrežjih pa lahko spremljamo na njegovem blogu.

Roni Kordiš
Besede, slike, ideje, ki živijo v nepredstavljivi neskončnosti spleta z njegovega bloga vabijo sledilce že enajst let in to skorajda vsak dan. Roni Kordiš je s svojim blgom had.si postal sinonim za kritičnost današnjega časa in mnogi so mu nadeli tudi naziv najbolj vplivnega slovenskega blogerja. V svojih zapisih se loteva tamatik aktualnega družbenega dogajanja, ki mu brez iskanja same prihajajo pod tipke. In če s svojimi razstiranji in razmišljanji pristavlja delček v mozaik javnega mnenja, je zdaj že blog tisti, ki oblikuje njegiv pogled na svet.

Andraž Zorko
Že dvajset let je raziskovalec, ki razume potrošništvo do ubisi. Andraž Zorko je ustanovitelj in partner v družbi Valicon, agencije za raziskave javnega mnenja in trga. Njegov vpogled v vojno blagovnih znamk, oglasov, izdelkov, storitev in bitke medijev je jasen in podkrepljen z dejstvi. On je tisti, ki pozna stereotipne vzorce slovenskega potrošnika, gledalca in volilca, čeprav nanj vedno gleda z distance. In čeprav je z mediji povezan od vedno, opozarja, da so tradicionalni mediji vse bolj majav vir informacij. Dvanajst let je bil vodja nacionalne raziskave branosti.

Dragica Petrovič
Je prva Slovenka, ki je diplomirala na praški akademiji FAMU iz filmske in televizijske produkcije, in bila kot prva tuja študentka tam nagrajena s prestižno nagrado za najboljše diplomsko delo. Ko je že pred tem v prvi polovici osemdesetih spoznala mladega gledališkega genija, se je z njunim sodelovanjem pričela dolga pot fantastične gledališke produkcije gledališča Tomaža Pandurja. Ob njenih mnogih gledališlih dejavnostih, ki so zaznamovale mariborsko kulturno življenje je tudi več kot desetletje sodelovanja v organizacijskem odboru Borštnikovega srečanja. Njena velika ljubezen so tudi filmi, sodelovala je pri filmskih uspešnicah Kavarna Astoria, Poletje v škljki, Do konca in naprej ter pri televizijskih šovih kot je Poglej in zadeni. Režiserka in producentka Dragica Petrovič je pred letom dni prevzela vodenje Avditorija Portorož, kjer se program polni z vrhunsko klasiko, kot tudi s popularnimi vsebinami.

Nina Timažin
Po izobrazbi arhitektka in magistrica ekonomskih znanosti, nekoč vrhunska in danes rekreativna športnica, danes pa soustanoviteljica in solastnica družbe za odnose z javnostmi Propiar. Pred podjetniško kariero je zaznamovala tudi delovanje naše največje komercialne TV hiše, saj je bila kreativna direktorica na Kanalu, kasneje pa je skrbela za odnose z javnostmi na Pro Plusu. Nina Tomažin že enajst let vodi agencijo Propiar, ki je danes ena najresnejših in najbolj verodostojnih agencij za odnose z javnostmi v Sloveniji. Habilitirana predavateljica in mentorica trženjskega komuniciranja se še posebej posveča načinom kako nas danes informacije najdejo, ulovijo, kako jih uporabljamo in usmerjamo, tudi tiste iz klasičnih medijev.

Jedrt Jež Furlan
Novomeščanka, ki živi v Ljubljani. Študirala na ljubljanski Filozofski fakulteti, njena najljubša šola je bila GILŠ – neformalna gledališka in lutkovna šola. Od 1992 do 2008 je bila novinarka, redaktorica, kritičarka, občasno tudi mentorica, urednica. Od Radia Študent do RTV Slovenija, vmes pa po malem v vseh domačih medijih. Tudi dramaturginja, koordinatorka projektov in producentka. Fokus: sodobne uprizoritvene umetnosti, mediji in kulturna politika. Promovira umetniške projekte, festivale, dogodke, vodi pogovore z umetniki in publiko. Piše kolumne za dnevnikov Objektiv in Fokuspokus. Prekaljena prekarka.

 

Mitja Podgajski
Pred več kot 15 leti je ustanovil enega od prvih regionalnih spletnih medijev v državi Sobotainfo.com. Za tem je zagnal več medijskih in IKT-projektov ter start-upov, zadnjih osem let pa je direktor in odgovorni urednik regionalne TV IDEA v medijski hiši, ki med drugim na vzhodu Slovenije pripravlja vsebine za druge nacionalne medije. Rad se ukvarja s koncepti medijev in komunikacij v prihodnosti ter se druži in povezuje dobre in pozitivne ljudi.
Suzana Žilič Fišer
Ko gre za evropske prestolnice kulture, je v Bruslju njeno ime zapisano z velikimi črkami. Doc. dr. Suzana Žilič Fišer je profesorica na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in predstojnica Inštituta za medijske komunikacije na FERI. Je nekdanja generalna direktorica Zavoda Maribor 2012, torej naše edine evropske prestolnice kulture. V ugledno skupino komisije za izbor EPK je bila od takrat izbrana že večkrat, tudi v aktualno do leta 2019, in še vedno kot edina Slovenka doslej. Je ženska, ki se pogumno spušča v medijsko poplavo sodobne Evrope, jo v svojih člankih postavlja pod drobnogled in ob tem še vedno trdi, da so mediji iskalci resnice.
Anže Tomič
Politolog, v službi pa podkast urednik Vala 202 in avtor podkasta Odbita do bita, ki ga vodi z Marušo Kerec. Za revijo Monitor preizkuša telefone, je voditelj oddaje Ajgugl na Radiu Študent in vodja mreže podkastov Apparatus.si. Eden prvih radijcev, ki je pod Alpe pripeljal podkaste, je svojo prvo oddajo poslal v svet leta 2012, do danes pa jih je nanizal že precej čez sto. V podkastu Glave je združil moči z Boštjanom Gorencem – Pižamo, v Podrobnostih s košarkarjem Boštjanom Nachbarjem in v Opazovalnici z Juretom Godlerjem. Na twitterju, snapchatu in instagramu je @anzet.
Barbara Modic
Že več kot 20 let se ukvarja z mediji na različnih straneh oglaševalskega trikotnika. Bila je del prve ekipe, ki je lansirala Pop TV, nadaljevala na strani naročnika, zadnjih deset let pa dela kot direktorica agencije za medijski zakup. Vodi ekipo medijskih strokovnjakov, ki upravljajo investicije v oglaševanje v medijih, skrbi za učinkovito pojavljanje naročnikov v medijih in uvaja nove medije. Poznavanje slovenskega in globalnega medijskega trga je pri njenem delu ključno. Za projekte, ki jih je vodila, je prejela številne domače in tuje komunikacijske nagrade. Svoje znanje redno deli s študenti in strokovno javnostjo.
Boštjan Prijanovič
Boštjan Prijanovič je diplomirani ekonomist, ki je že takoj po zaključku šolanja pristal v oglaševalskih vodah v agenciji Bates Saatchi & Saatchi, prvi mednarodni oglaševalski verigi v naši regiji. Z legendo oglaševalske panoge, Draganom Sakanom, je bil partner in direktor agencije New Moment Ljubljana in Zagreb. Pet let je vodil agencijo Saatchi & Saatchi, leta 2013 pa se je vrnil v New Moment. Bil je predsednik upravnega odbora Slovenskega združenja oglaševalskih agencij, je bloger, kolumnist v Media Marketingu, ustanovitelj šole za tržnike BP Komunikacije, izvajalec projekta Trženje poslanstva, občasni predavatelj na FDV, EF ter ESNM in kot pravi skavt vedno pripravljen.
Janja Božič Marolt
Ustanoviteljica in predsednica uprave Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana ter predstavnica mednarodnega združenja javnomnenjskih in trženjskih raziskovalcev (ESOMAR) in Evropske organizacije medijskih raziskovalcev (EMRO) za Slovenijo pravi, da je njen življenjski moto delati tako, da boš zadovoljen sam s sabo. »Če si nekaj zelo želiš, ti bo to tudi uspelo. Če boš kaj naredil za to!« dodaja. Mediana razen v Sloveniji deluje na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji, s partnerskimi podjetji pa v 70 državah. Janja Božič Marolt deluje tudi kot predavateljica, vodi okrogle mize v Sloveniji in tujini, svetuje pri komunikacijskih strategijah in strategijah medijev ter blagovnih znamk. Za oglaševalsko osebnost leta so jo razglasili že leta 2001. Odkrito priznava, da običajno dela po enajst ur na dan, mnogokrat tudi ob koncu tedna.

Urša Menart
Prodorna filmska režiserka mlajše generacije se že od rosnih let navdušuje nad Hitchcockom. Skoraj bi postala alpinistka, potem pa se ji je zgodila Tarantinova Jackie Brown in odločila se je, da bo raje delala filme. Študijskega, The Vain Case, zgodbo o mladeniču, ki umre v skrivnostnih okoliščinah, je navdihnila plošča Vain – A Tribute To A Ghost dua Silence, z diplomskim, To je Slovenija, pa si je nakopala jezo Hervardov. V sodelovanju s producentom Janijem Severjem je posnela tri odmevne dokumentarce: Veš, poet, svoj dolg o slovenski hip hop sceni, Nekoč je bila dežela pridnih o vlogi oglaševalcev v procesu slovenskega osamosvajanja in Kaj pa Mojca?, kjer se je v pogovorih z znanimi igralkami spraševala o značilni slovenski filmski junakinji. Kot sodelavka pri scenariju je lani sodelovala pri Nočnem življenju Damjana Kozoleta, trenutno pa pripravlja svoj prvi igrani celovečerec.
Marjana Robavs
Partnerico v Futuri DDB odlikuje poglobljeno poznavanje marketinških in komunikacijskih orodij, še zlasti področja strateškega načrtovanja. Robavsova verjame v kreativnost kot strateško orodje, zato tudi medijsko načrtovanje usmerja v kreativno izbiro in načrtovanje medijev. Pri svojem delu najbolj uživa v nenehni vpletenosti v kreativna dogajanja. Spremljanje različnih področij je zato ne bogati samo na osebnostni ravni, ampak je takšen angažma nujna predpostavka za uspešno delovanje tudi na profesionalnem področju. Medijsko okolje zmeraj zahteva transformacijo kulturnih, političnih in gospodarskih dogajanj v medijsko in komunikacijsko sfero, zato ji delovanje na tem področju pomeni večstranski izziv.
Leon Magdalenc
Leon Magdalenc, sicer direktor agencije za komunikacije Nastop plus, zase pravi, da je zasvojen s podobami. Televizijskimi. Kot kolumnist že sedemnajst let spremlja simptome, ki jih ta medij producira. Obenem pa verjame, da so zlati časi televizije mimo. Ali pa nasprotno: da zlati časi šele prihajajo. Seveda se bo moralo marsikaj spremeniti. Najprej predpostavka, da so gledalci le potencialna potrošniška gmota. Čeprav so velikokrat televizijski oglasi boljši del televizijske produkcije. Ali da se morajo mediji prilagajati splošnemu okusu. Tega ni. Zato so tudi strokovni viktorji nekaj, za kar upa, da še naprej vzpodbuja raziskovanje medijev in profesionalno držo ustvarjalcev.
Marjan Novak
Po nekajletnem novinarskem delu (Radio Študent, BBC, RTV Slovenija) se je preselil v oglaševalske vode. Bil je dolgoletni direktor prodaje pri Europlakatu, direktor medijskih agencij, od leta 2008 pa partner in urednik revije Marketing Magazin. V zadnjih letih se posveča organizaciji dogodkov (Diggit, Sempl, LSP), izobraževanju in prevajanju. Zase pravi, da ne prenese neumnosti, primitivnosti in povprečnosti.
Bojana Leskovar
Diplomirana pravnica, včasih novinarka, zdaj živi in dela na področju odnosov z javnostmi. Zadovoljna, da je imela priložnost vedno delati tisto, kar jo je zanimalo. Z ljudmi, ki so jo zanimali. In toliko časa. Sicer je strastna bralka dobrih knjig in je nekoč mislila, da bo spletna stran o knjigah, ki bi jo urejala, referenčna. Pa saj je še vedno čas za to. V medijskem prostoru pogreša predvsem radovednost in ne uravnoteženosti, v izdelkih pa živost in zavezanost pravilom, ki jih narekuje medij. Pa saj, vrnimo se h klasikom. Marshalu Mcluhanu in njegovemu sporočilu: Medij je sporočilo.
Ana Ivandič
Kot kreativni direktorici in komunikacijski strateginji so ji mediji in njihova inovativna uporaba že dolga leta poseben izziv. Kar nekaj let je bila tudi aktivna soustvarjalka SEMPL-a, mednarodnega dogodka na temo medijskih trendov. Trenutno je najbolj aktivna v tehnološkem podjetju Edition Digital, kjer so razvili orodja za enostavno digitalizacijo interaktivnih vsebin. Posledično je njen primarni fokus na spletnem založništvu in vsebinskem marketingu. Televizija pa je medij, do katerega ima prav poseben odnos. Čez svoje delo je spoznavala dogajanje za kamero, ko vsebine nastajajo, vedno pa jo je predvsem zanimal končni učinek oz. načini percepcije istih vsebin pri različnih ciljnih skupinah.

Barbara Repovž
Barbara Repovž ima dolgoletne izkušnje pri ustvarjanju spletnih medijev in vodenju različnih spletnih projektov. Čeprav je v skoraj dvajsetletni karieri ostala zvesta vsebinam na spletu, pa se je z delom v dveh televizijskih hišah in dveh uredništvih tiskanih medijev, poleg zakonitosti spletnega medija in družbenih omrežij, spoznala tudi z delom na televiziji in v tisku, kjer je od blizu med drugim spremljala nastajanje in predvajanje domače filmske in televizijske produkcije.

Marko Kolbl
Marko Kolbl je direktor in solastnik Europlakata. Podjetje je vodilni ponudnik zunanjega oglaševanja v Sloveniji in član vodilnega svetovnega inovatorja v panogi, Skupine JCDecaux. Je tudi ustanovitelj in lastnik z viktorjem večkrat nagrajene radijske postaje Radio Center in prve slovenske radijske postaje za ljubitelje rock glasbe, Rock Radia. Za svoje delovanje na medijskem področju je prejel nagrado Medijski menedžer leta 2016. Gospodarska zbornica Slovenije pa mu je leta 2011 podelila Nagrado za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.

Jernej Tovornik
Televizijo ima v krvi, v svetovnih trendih na področju navad gledalcev in spremljanja vsebin na najrazličnejših ekranih pa je odkril strast, ki je postala poklic. Že več kot desetletje aktivno deluje na področju plačljivih televizijskih vsebin, od vodenja premijskega kanala HBO v Sloveniji prek sodelovanja s skandinavsko družbo MTG do vodenja upravljanja vsebin v skupini Telekom Austria oziroma v slovenskem Si.mobilu. Je zagovornik položaja slovenskih členov v produkcijski verigi, ki ga vse bolj ogrožajo veliki globalni igralci. Prepričan je, da se lahko kakovostne oddaje slovenske produkcije brez težav kosajo s katero koli tujo oddajo.

Mojca Randl
Direktorica in solastnica Skupine Formitas, ki so se ji pred leti z ustanovitvijo oglaševalske agencije uresničile dolgoletne sanje. Danes je tudi ona ena od pomembnih osebnosti v razvoju slovenskega medijskega prostora, saj z inovativnimi projekti agencije Formitas, ki združujejo različne družbene in gospodarske panoge, riše trende v oglaševanju pri nas in tudi v tujini. Rada ima razgledane in osredotočene sodelavce, katerim je zgolj nebo meja v kreativnosti.

Boštjan Gorenc – Pižama
Ukvarja se s črkami in kroti besede. Prevajalec, komik ter avtor knjige leta 2016 in prve slovenske stand-up teve specialke. Televizije ne gleda samo zato, da bi tvital o EMI ali izredni seji državnega zbora, ampak v njej išče snov za podkast Glave, ki ga na mreži Apparatus ustvarjata z Anžetom Tomićem.

Denis Živčec
V več kot desetletju dela v medijski hiši Večer je iz mladega zanesenjaka z močno ljubeznijo do pisanja nastalo novinarsko ime, ki ga dobro poznajo ljubitelji zgodb z lepše strani življenja. Več kot pet let je urednikoval televizijski prilogi TV Večer in tri leta vodil portal Vecer.com. Danes je Denis prodoren pisec člankov s področja estrade, življenjskega sloga in velikih zgodb ljudi iz sosednje ulice. Strokovnjak za evrovizijske zadeve, avtor intimnih intervjujev v reviji Obrazi, kolumnist in družabni kronist nedeljske izdaje Večera, soustvarjalec revij Naš dom in Bonbon, komentator Stopa, novinar spletnega Večera in, ne nazadnje, avtor kultnega spletnega Preživetvenega vodiča za ljubljanske estradnike, ki je nastal ob prvem gostovanju viktorjev v Mariboru.

Aljoša Bagola
Aljoša Bagola je eden najvidnejših predstavnikov oglaševalske stroke pri nas. Že skoraj dvajset let snuje največje tržnokomunikacijske projekte v Sloveniji in v regiji. Je prejemnik številnih domačih in tujih nagrad na področju oglaševanja in znamčenja. Kot predavatelj že vrsto let sodeluje s Fakulteto za družbene vede v Ljubljani, je kolumnist strokovne revije Marketing Magazin ter član številnih oglaševalskih žirij doma in v tujini in reden komentator medijskih trendov.

Boštjan Menart
Boštjan Menart je eden tistih Slovencev, brez katerih na naših tleh zagotovo ne imeli toliko glasbenih zvezd. Ob tem, da že od leta 1994 vodi Menart, vodilno slovensko glasbeno založbo in drugo največjo založbo na hrvaškem, je poznavalec televizijske produkcije zabavnih vsebin, saj je sodeloval pri projektih kot so bili Pop stars, enem prvih TV-šovov iskanja glasbenih talentov, ki se je razvil v neponovljivo zgodbo o uspehu. Poleg glasbe pa založba Menart na trg prinaša širok nabor sinhroniziranih animiranih filmov, knjig za otroke in igrač.

Mojca Menart
Muzikologinja Mojca Menart je prehodila medijsko pot od Radia Študent do Radia Slovenija – od kulturne novinarke in urednice, ki je uvedla vrsto novih pristopov k živemu posredovanju glasbenih dogodkov, do odgovorne urednice glasbenih programov in članice ekspertne skupine EBU, v kateri so zasnovali večkrat mednarodno nagrajeni evropski nočni glasbeni program Euroclassic Nocturno. Kot glasbena kritičarka in publicistka je objavljala v Dnevniku, Razgledih, Pogledih in specializiranih glasbenih publikacijah, bila avtorica prispevkov in oddaj ter programska direktorica na TV Slovenija, štiri leta je vodila Slovensko filharmonijo, zadnja leta pa vodi razvejano založniško dejavnost javnega servisa RTV SLO.

Roman Končar
Radoživ in zvedav. Še vedno. Z neusahljivo ustvarjalno žilico na več področjih, a z vedno večjo kritično distanco do vseh in vsega. Tako sebe in svoje ustvarjanje opisuje igralec in režiser Roman Končar. Dodaja tudi, da je dodobra užaloščen zaradi medijskega, skoraj vsakodnevnega in dobesednega poneumljanja ljudi, predvsem s strani elektronskih medijev, mnogokrat televizijskega. V zadnjih letih se posveča produkciji televizijksih filmov in družinskih nadaljevank, ki ga sprva navdahnejo v obliki romanov. Optimistično otročje verujoč v lepšo in boljšo prihodnost. Še vedno.

Kamenko Kesar
Eni ga poznajo kot blogerja, drugi njegovo ime takoj povežejo s piarjem in marketingom. Sam se precej težko opiše, saj je njegovo ovinkasto pot zaznamovalo ničkoliko odločilnih dogodkov. Nesojeni lutkar, nekdanji študent petih fakultet, nekdanji radijec, izdelovalec štampiljk in grafični oblikovalec. Ne pozabi povedati, da je Mariborčan, ki je prištopal v Ljubljano in tam tudi ostal. Svoje blogerske zapise je pred nekaj leti združil v svoji prvi knjigi Mene ne bo noben jebo, jasno pa je, da v svojih tekstih kot tudi življenju stavi na ritem in neposrednost. Poznavalec domače medijske scene je tudi je lastnik marketinške agencije Adreme in kreator simulacijskih delavnic POLEGON®, namenjenih povečanju uspešnosti ekip v podjetju.

Iztok Sila
Iztok Sila je bil diplomant študija MBA na predhodnici današnje IEDC-Poslovne šole Bled. Na svoji poslovni poti se je kalil v vodilnih marketinških agencijah v Sloveniji in na Hrvaškem ter sodeloval z mednarodnimi mrežami oglaševalskih in medijskih agencij. Ustanovitelj podjetja Sila Consulting je tudi nosilec naziva »marketinški direktor leta«, ki ga podeljuje Društvo za marketing Slovenije. Kot predavatelj na Višji šoli za gostinstvo in turizem Bled, Gea Collegu – Fakulteti za podjetništvo, Visoki šoli za vinarstvo in vinogradnišvo v Vipavi in na Visoki šoli za poslovne vede v Ljubljani pa ima tudi vpogled v marketinško razmišljanje in smernice generacij, ki že tlakujejo prihodnost.

Samo Rugelj
Samo Rugelj, je diplomirani farmacevt, magister ekonomije, doktor založništva in založnik pa tudi esejist, kolumnist in pisatelj. Nekaj časa je delal v gospodarstvu, sedaj pa imata z ženo že skoraj dvajset let svojo knjižno založbo, pri kateri izhaja tudi revija Bukla. Do sedaj je napisal deset samostojnih knjižnih del, približno toliko pa jih je izšlo tudi v soavtorstvu. Več kot petnajst let je pisal predvsem poljudna, esejistična in strokovna besedila s področja filma in založništva, potem pa se je leta 2012 s knjigo Delaj, teci, živi, podal na polje osebno izpovedne zgodbe, kar je dve leti kasneje nadgradil s soavtorjema Boštjanom Videmškom in Žigo X Gombačem v uspešnici Ultrablues. Svoje tekaško pisanje je Rugelj leta 2016 zaokrožil z romanom Na dolge proge

Marjan Dora
Vse življenje predan novinarstvu. Že daljnjega leta 1976 je postal dopisnik Večera iz Murske Sobote. Po štirih letih se je preselil na radio Slovenija, za svojstven način pripovedi o Pomurcih je leta 1989 prejel nagrado Tomšičevega sklada. Še eno je dobil kot član skupine radijskih poročevalcev z nemirnega Kosova. Od leta 1994 je prevzel funkcijo odgovornega urednika regionalnega radia Murski val. Velja tudi za enega od utemeljiteljev skupnega nočnega programa radijskih postaj Slovenije. Po upokojitvi leta 2015 je na regionalni televiziji Idea začel serijo z imenom Dora – nedeljski pogovori, v kateri intervjuva najbolj zanimive, vplivne, ustvarjalne ali uspešne Slovence na vseh področjih družbenega življenja.

Karmen Cestnik
Nekoč je bila eden od prepoznavnih glasov Radia Glas Ljubljane, zdaj pa je direktorica Kulturnega centra Delavski dom Zagorje. Čeprav je za njo več kot dvajsetletna radijska kariera, v kateri je bila komercialistka, voditeljica, tudi urednica in direktorica radijev v skupini RGL, jo danes zanimajo predvsem kulturne vsebine. Svojim someščanom na odru Delavskega doma “servira” tako visoko kulturo kot tudi popularne vsebine, a mediji ostajajo njena velika ljubezen.

Irena Kolar
Šestnajstletno novinarsko kariero je Irena Kolar začela na PRO Plusu, kjer je kot desna roka urednika do potankosti spoznala delo v uredništvu informativnega programa 24ur, pozneje pa tudi oddaje Preverjeno. Delo na televiziji je zapustila, ko je prišla v stik s svojo veliko ljubeznijo – spletnim novinarstvom. Najprej se je kalila v redakciji 24ur.com, nato pa nov izziv našla pri Žurnalu24. Sedaj je solastnica podjetja Feniks media d.o.o., ki izdaja spletna portala www.vreme.net in www.zurnal24.si, kjer kot urednica Magazina skrbi, da so bralci na tekočem z novicami s področja zabave, estrade in življenjskega stila.

Dr. Stojan Pelko
Filmski publicist, nekdanji urednik revije za film in televizijo Ekran. Magister filozofije, doktor socioloških znanosti, študiral avdio-vizualne raziskave na pariški Sorbonne Nouvelle – Paris III. Vodil seminar Sociologija kina na oddelku za Sociologijo kulture ljubljanske Filozofske fakultete. Avtor petih knjig s področja filmske teorije in številnih člankov v zbornikih in filmskih revijah. Med prevodi iz francoščine so Lacan, Deleuze, Baudrillard, Virilio, Derrida, Negri in Badiou. Med leti 2008 in 2011 državni sekretar na Ministrstvo za kulturo, med leti 2012 in 2015 govorec in komunikacijski svetovalec Urada EU na Kosovu.

Luka Novak
Pisatelj, založnik in TV voditelj, ki je izdal, prevedel in napisal je preko 200 knjig. Njegov esej o Metroju kot urbanem nezavednem je letos izšel tudi v Parizu in v francoskih medijih požel številne odmeve. Kot TV scenarist in voditelj je posnel preko 100 oddaj za različne televizijske hiše, v katerih sta z ženo in soavtorico Valentino Smej Novak združila kulturo in kulinariko, kar je bil tudi navdih za njuno ljubljansko knjigarno KulKul. Medijsko sceno dobro pozna tudi s strokovne plati, saj je bil svojčas direktor Urada RS za intelektualno lastnino.

Miha Štamcar
V sedemdesetih je ustanovil novovalovsko skupino Berlinski zid, v slovenskem novinarstvu pa je že od osemdesetih, ko je začel najprej kot športni novinar, se v začetku devetdesetih uveljavil kot politični novinar in pozneje kot eden urednikov revije Mladina. V zadnjem času se veliko ukvarja s pisanjem člankov, pa tudi knjig, predvsem o kulinariki in popularni glasbi, hkrati pa je urednik športnih in magazinskih strani v časniku Dnevnik ter avtor številnih vsebin v Dnevnikovi sobotni prilogi Objektiv.

Matej Mihelčič Ajax
Gsus Ajax je oblikovalev vizualnih komunikacij, ki že med študijem postal polnopravni član Kozmokinetičnega gledališča Rdeči Pilot in NKS. Je ustanovni član Akademije Združenih umetnosti, ki je predhodnica „države k času“ Države NSK. Paralelnoje soustanovil slikarsko skupino DeLuxe in DeLuxe Research Laboratories, nato pa leta 1997 še AJAX Studio, kjer je partner, izvršni direktor in kreativni direktor. Sodeluje z različnimi domačimi in tujimi naročniki ter najboljšimi kreativci iz Slovenije in tujine. Je dobitnik več kot 50 domačih in tujih nagrad.